O naju | jernejkitchen.com
SREČEN PROSTOR ZA VSAKOGAR
jernejkitchen.com
Ustvariti želiva skupnost, v kateri se vsi počutijo dobro in kjer lahko vsak posameznik brez problema in zadržkov deli svoje mnenje in pogled.

IDEJA Že pred kakšnim letom in pol sva prišla na idejo, da bi naredila blog, blog z recepti, takšen zaseben, samo za naju. Brainstorming in razmišljanje o blogu naju je hitro odpeljajo s tira in vizija je bila vedno bolj jasna. Lotila sva se dela, ure so se hitro spreminjale v tedne, tedni v mesece in že je bilo leto naokrog. Začetna ideja, ljubezen do kuhanja in fotografiranja, beleženje vznemirljivih zgodb različnih ljudi, pa tudi najinih dogodivščin je prešla začetne okvirje, zato sva morala tudi idejo o spletni strani razširiti in zastaviti širše. Najprej sva se skupaj lotila oblikovanja logotipa, spletne strani, priročnika za peko kruha, Jernej je programiral, kuhal in pekel slastne jedi, Maja pa postavljala fotografske scene, fotografirala, pisala in prevajala. 

IME Ime je nastalo, ker je Jernej vedno več časa preživljal v kuhinji, prosti čas se je napolnil z mamljivimi vonjavami in Maja mu je nekoč v hecu dejala “Moral bi se preimenovati v Jernej Kitchen, če že ves čas prosti preživljaš v kuhinji.” Ime je nekako ostalo in naju spominja na kreativne, brezskrbne dni v kuhinji, zato sva se odločila, da ga obdržima. 

VIZIJA Ustvariti želiva skupnost, v kateri se vsi počutijo dobro in kjer lahko vsak posameznik brez problema in zadržkov deli svoje mnenje in pogled. Spletni prostor, kjer ni negativizma in stresa, napolnjen z informacijami o slastni hrani, vrtnarjenju, prirejanju druženj in vsega, kar prinese življenje. 

 

jernejkitchen.com, 2015.

Kuhar in pek, razvijalec spletnih strani, vrtnar
Jernej Zver
Sin, brat, fant, kuhar, razvijalec spletnih strani, razvijalec receptov, stilist hrane, strasten vrtnar, perfekcionist, na poti do uresničitve svojih sanj

20 – nekaj, ki je delo v pisarni zamenjal za delo v profesionalni kuhinji.

Diplomirani inženir informatike in tehnologij komuniciranja.

Skejtanje je moja najljubša rekreacija.

Najboljši odganjalec stresa zame je narava in vrtnarjenje.

Zelo rad imam sladice, vendar sam raje pečem kruh, kot torte. 

Motivirajo me pozitivni ljudje, ki sledijo svoji poti, svojemu cilju. 

Odkar pomnim, je hrana igrala zelo pomembno vlogo v mojem življenju. Spomini pa niso vsi vezani na kuhinjski pult ali jedilno mizo. Velik del svojega otroštva sem namreč preživel na sosedovi in tetini kmetiji. Na ta čas me vežejo krasni spomini in čas preživet tam me je osrečil bolj, kot katera koli igrača. Morda, ker je bilo resnično življenje, ki pušča odtis. Naučil sem se spoštovati naravo in skrbeti za domače živali. S puberteto pa so prišli novi interesi in dejavnosti, kot naprimer skejtanje in računalniki. Nisem prenehal kuhati, niti obiskovati tete na kmetiji, ampak nikoli nisem niti pomislil, da bi lahko iz tega naredil kariero, poklicno pot. Naučeno sem jemal kot nekaj samoumevnega, pa tudi moj močan interes me ni prepričal v nasprotno. Pričel sem s študijem informatike in tehnologij komuniciranja, po diplomi sem študij celo nadaljeval, na poti do magisterija pa so začela v meni nastajati trenja, kar slabo mi je postalo ob misli, da bom to počel vsak dan, vsaj 40 let. Vsaj tako se mi je zdelo. Bilo je zelo naporno obdobje in stres sem uspešno lajšal s kuhanjem, peko ter ustvarjalnim časom v kuhinji. Budilko sem brez večjega premisleka nastavil ob 4. zjutraj, da bi preveril vzhajanje kruha ali temperaturo prostora, v katerem počasi vzhajajo francoski rogljički. Ni mi bilo težko, ker sem to počel z veseljem, brez vsakega napora. Ob kuhanju in peki uživam, to me osrečuje in to je tisto, kar si želim početi celo življenje. Hitro sem zagrabil priložnost, zamenjal pisarniški stol za delo v kuhinji in z Majo sva pričela aktivno ustvarjati na lastnem projektu, jernejkitchen.com, kjer želiva deliti najine dogodivščine, recepte, zgodbe, ki jih piše življenje, želiva se pogovarjati z vami, skratka prikazati kaj dela življenje tako zanimivo in niti malo dolgočasno.
oblikovalka, raziskovalka, fotografinja
Maja Galuf
hčerka, sestra, punca, oblikovalka, fotografinja, pripovedovalka in zapisovalka, ljubiteljica krasnih knjig, raziskovalka, v nenehnem iskanju novih inspiracij

20 – nekaj, ki se je odločila slediti svojim sanjam in viziji, ki vključuje fotografijo in dizajn.

Diplomirana dizajnerka notranje opreme.

Obožujem dober izziv, raziskovanje in ustvarjanje novih rešitev.

Dobra kava je moja najljubša poslastica.

Govorim slovensko, angleško, špansko, malo tudi nemško, trenutno se skušam naučiti še francosko.

Dušo hranim s knjigami, dobro glasbo, vsakodnevnimi življenjskimi dogodivščinami in čudovito naravo. 

Odraščala sem v ruralnem okolju, obdana s prekrasnim, skrbno vzdrževanim, velikim vrtom in globokim spoštovanjem do hrane. Že od malega sem tako spoznavala slastno domačo zelenjavo, sadje, kokošja jajca in meso. Skoraj nikoli nismo kupili sadja ali zelenjave spomladi, poleti ali jeseni, jedli smo tisto, kar je bilo na vrtu in prav to je za vedno zaznamovalo moje brbončice. Ko sem bila stara približno pet let, sem razvila prav smešno navado, postavila sem si izziv, da poizkusim čim več jedi in razširim svoj kulinaričen spekter kolikor se da. Redno (vsakodnevno) sem obiskovala sosede in jih prosila, če lahko poizkusim jed, ki jo imajo tisti dan na meniju. Vedno me je zanimalo, kako tudi ostali doživljajo hrano, kaj naredijo s tistim, kar pridelajo in kako se lahko jed, ki nosi enako ime tako razlikuje od hiše do hiše. Zanimalo me je, kaj drugi občutijo ob hrani, kajti zame je bil to največji užitek, kar sem jih poznala. Še vedno močno podoživljam občutek in čustva, ki sem jih doživela, ko sem dobila svoj prvi fotoaparat, joj, kako sem bila vesela. Sem izrazito vizualni tip človeka in fotografiranje je postal moj novi način dojemanja sveta, moj osebni stik z ljudmi, dogodki in naravo. Zaradi močne ljubezni do raznolike prehrane in strasti do fotografiranja, bi lahko sklepala, da bo fotografiranje hrane in okolja, v katerem se hrana pojavlja moja začrtana poslovna pot. Vendar sta me notranji umetniški čut in težnja po novem znanju vodila na študij oblikovanja notranje opreme, kar je popolnoma spremenilo moj pogled na svet. Študij, profesorji, ljudje in osebna rast, so prispevali, da sem dobila čisto novo, »out of the box« perspektivo kako drugačno, polno in izpopolnjeno je lahko življenje, če si ga le oblikujemo tako. To pa je bilo točno tisto, kar sem potrebovala, spremembo perspektive v življenju in pri fotografiji. Ko sem spoznala Jerneja sem imela občutek, da sem končno našla nekoga, ki sem ga iskala že od svojega petega leta, nekoga, ki ima enak pogled, enako strast do odlične hrane. Takoj sva se ujela, tako zasebno, kot tudi profesionalno in začela sva ustvarjati jernejkitchen.com, zbirko najinih misli, mnenj, izzivov, dogodivščin, receptov, fotografij in dizajna. Zaupanje vase in v odločitve, ki so nastale na podlagi tega, kar me notranje osreči in v čem sem dobra, je bila najboljša odločitev, kar sem jih sprejela. Danes fotografiram hrano, ki me neverjetno osrečuje in mi daje priložnost, da razvijam svojo strast do fotografije in kulinarike, mi daje priložnost, da nadaljujem tradicijo starih staršev in staršev, ki so mi položili spoštovanje do hrane že v zibelko, hkrati pa imam priložnost, da ustvarim svojo tradicijo, da združim ljubezen do notranje opreme, oblikovanja z ustvarjanjem čudovitih scen, na ta način, pa lahko ustvarim popolno okolje za svojo dušo.